Kategorija: Uncategorized

Drugi korak

Kaj želiš doživeti? – Ustvari svojo vizijo prihodnosti

Ko se ozremo nazaj na leto, ki je za nami, je čas, da se usmerimo naprej. Refleksija nam pomaga razumeti, kaj smo doživeli in kako smo rasli, zdaj pa je trenutek, da začnemo sanjati in načrtovati prihodnost.

🌟 Si že slišal/a za vision board (tabla vizij)?

Vision board je močno orodje, ki ti pomaga vizualizirati svoje cilje in sanje. To ni le kreativna vaja, temveč metoda, s katero jasneje določimo, kaj si želimo v življenju. Pomaga ti, da ostaneš osredotočen/a na svoje cilje in si jih vsak dan znova prikličeš v zavest.

Zakaj vision board deluje?

Gre za psihološki učinek, imenovan *vizualizacija*. Ko si nekaj vizualno predstavljamo, možgani začnejo prepoznavati priložnosti, ki nas vodijo k tem ciljem. Na primer, če je tvoj cilj nov avto, boš začel/a pogosteje opažati avtomobile na cesti, ponudbe in možnosti financiranja.

Vision board je kot **kompas tvoje prihodnosti** 🧭 – vsak dan te opominja, kaj ustvarjaš in kam si namenjen/a.

Kako ustvariti vision board – korak za korakom

1. Dovoli si sanjati 🚀

Preden začneš z ustvarjanjem, si vzemi trenutek in razmisli:

– Kaj si želiš doživeti v novem letu?

– Kakšno osebo želiš postati?

– Kateri občutki ti pomenijo največ?

Brez omejitev si zapiši vse, kar ti pride na misel – naj bodo to velike sanje ali majhne želje. Pomembno je, da si dovoliš razmišljati široko.

2. Zberi material

📸 Poišči slike, izreze iz revij, fotografije s spleta ali karkoli vizualnega, kar te navdihuje. Uporabi lahko tudi Pinterest, kjer lahko ustvariš virtualni vision board.

Če ti je ljubše delo z rokami, uporabi:

– Stare revije ali časopise

– Barvite liste, nalepke, flomastre

– Fotografije, ki jih natisneš doma

3. Izberi področja življenja

Na vision board lahko dodaš vse, kar si želiš. Tu je nekaj idej:

🏡 Domače okolje in materialne želje:

– Novo stanovanje ali hiša

– Prenova doma

– Nov avto 🚗

– Potovanja ✈️

❤️ Osebni odnosi:

– Partnerski odnos

– Prijateljstva in družina

– Več kvalitetnega časa s pomembnimi ljudmi

🎨 Osebna rast in kreativnost:

– Učenje novih spretnosti

– Tečaji (ples, slikanje, jezik…)

– Hobiji, ki jih želiš razviti

💼 Kariera in finance:

– Napredovanje v službi

– Nov poslovni projekt

– Varčevanje za prihodnost

🧘‍♀️ Dobro počutje:

– Zdravje in gibanje

– Duševno ravnovesje

– Več časa za sprostitev in potovanja

4. Dodaj besedo leta

Poleg vizualnih elementov izberi tudi **besedo, ki te bo vodila skozi leto**. To je lahko občutek ali vrednota, ki jo želiš razvijati, na primer:

– **Pogum** 🦁

– **Ljubezen** ❤️

– **Stabilnost** ⚖️

– **Lahkotnost** 🍃

– **Ustvarjalnost** 🎨

Napiši to besedo na sredino tabla vizij in jo obkroži s slikami, ki predstavljajo cilje v tem duhu.

5. Sestavi svojo tablo

📌 Nalepi slike in besede na velik list papirja, plakat ali tablo iz plute. Ustvari kolaž, ki te navdihuje, in ga obesi na vidno mesto – v spalnico, pisarno ali dnevno sobo.

Če delaš virtualno, naj bo vision board tvoja ozadje na računalniku ali telefonu.

Kako vision board deluje v praksi?

Vsak dan, ko pogledaš svoj vision board, si zavestno ali podzavestno opomniš na cilje, ki jih želiš doseči. Čeprav se vse ne zgodi takoj, te bo tabla vodila k malim korakom, ki sestavljajo tvojo pot.

Primer:

– Če si na vision board dodaš sliko obale, se morda začneš zavedati, da je čas za načrtovanje dopusta.

– Če je tvoja beseda leta *zdravje*, boš verjetno začel/a posvečati več pozornosti prehrani ali gibanju.

Kaj storiti, če ne veš, kje začeti?

Če se ti zdi, da ne veš, kako sestaviti vision board ali pa si želiš globlje razumevanje svojih ciljev, te vabim na **online klic preko Zooma** 💻.

Kako ti lahko pomagam:

– Vodim te skozi proces vizualizacije ciljev.

– Pomagam ti, da se osredotočiš na prave želje – tiste, ki resnično odražajo tvoje srce in vrednote.

– Skupaj bova oblikovala vision board, ki te bo motiviral skozi vse leto.

**Deli z mano svojo izkušnjo:** Si že kdaj ustvaril/a vision board? Kaj te navdihuje?

💬 Pusti komentar ali se prijavi na Zoom klic in skupaj ustvariva tvojo vizijo prihodnosti!

Ateljesanj@gmail.com

IG: rezmantjasa – ateljesanj

FB: Tjaša Rezman

Ateljesanj@gmail.com

IG: rezmantjasa – ateljesanj

FB: Tjaša Rezman

Uncategorized

Prvi korak

Kako te je to leto oblikovalo? – Poglobljena refleksija

Ob koncu leta pogosto hitimo z načrti za novo leto, a premalokrat si vzamemo čas, da se ozremo nazaj. Leto, ki se izteka, nosi s seboj kup neprecenljivih trenutkov – tistih, ki so nas nasmejali, in tistih, ki so nas preizkusili. Vsi skupaj so nas oblikovali v osebo, kakršni smo danes.

Si kdaj za trenutek ustavil/a in se vprašal/a, kako te je to leto spremenilo?

Zdaj je pravi čas, da se za trenutek umirimo in si dovolimo pogledati nazaj. Globoko vdihnimo 😌 in ozavestimo vse, kar nam je to leto prineslo. Ne glede na to, ali je bilo leto izzivov ali uspehov, vsaka izkušnja nosi svoj pomen.

Zakaj je pomembno pogledati nazaj?

Refleksija nam pomaga razumeti, kako smo rasli in se razvijali. Pogosto se skozi leto osredotočamo na težave in ne opazimo majhnih, a pomembnih zmag. Prav tako lahko podoživljanje trenutkov osvetli področja, kjer smo se naučili največ – bodisi skozi težke preizkušnje bodisi skozi radostne izkušnje.

Pomembno je vedeti

– Pozitivni trenutki😊 nas spomnijo na to, kaj nas osrečuje in motivira.

– Težki trenutki 💪 so priložnosti za rast in učenje.

Vaja refleksije: Kako sestaviti mozaik leta

Za to vajo potrebuješ le:

– List papirja 📝 ali zvezek

– Barvice, flomastre ali pisala različnih barv 🎨

– Malo tišine in časa zase

Koraki:

1. Vzemite si trenutek tišine – zaprite oči in si predstavljajte leto, ki se izteka. Dovolite si, da se spomnite vseh pomembnih dogodkov in ljudi, ki so vas spremljali.

2. Na list papirja napišite dogodke, osebe ali doživetja, ki jih ne boste pozabili.

– Naj se besede prepletajo kot križanka ✏️ – na primer, če zapišete *Tenerife*, nadaljujte z “n” in zapišite *nastop* ali *nov začetek*.

– Lahko ustvarite tudi mrežo asociacij – od vsakega dogodka povlecite črto in zapišite, kako ste se ob njem počutili.

3. Uporabite različne barve za različna čustva ali področja življenja.

– Modra za mirne trenutke, rdeča za strastne, zelena za rast, rumena za radost.

4. Dodajte simbole ali risbe. Četudi niste umetnik, majhni srčki ❤️, zvezdice ⭐ ali puščice ➡️ bodo naredili vaše zapiske bolj osebne in živahne.

### **Kaj nam prinese refleksija?**

Ko svoje misli prelijemo na papir, pogosto opazimo, da se iz drobnih trenutkov sestavi bogata slika našega leta. Morda bomo ugotovili, da je bilo leto bolj polno, kot smo sprva mislili. Ali pa bomo prepoznali področja, kjer si želimo več rasti v prihodnje.

🌱 Refleksija prinaša

– Jasnost o tem, kaj nam je pomembno.

– Občutek hvaležnosti za vse, kar smo doživeli.

– Zavedanje, kaj si želimo v prihodnosti.

Če želiš to vajo poglobiti…

Če si želiš, da bi refleksija postala bolj celostna izkušnja, te vabim na **online klic preko Zooma** 💻, kjer te bom osebno vodila skozi proces. Skupaj bova raziskala:

– Ključna področja tvojega življenja (osebno rast, odnose, kariero, zdravje…).

– Dogodke, ki so imeli največji vpliv na tvoje leto.

– Lekcije, ki jih morda še nisi ozavestil/a, a so pomembne za tvojo prihodnost.

**Zakaj Zoom klic?**

– Včasih potrebujemo nekoga, ki nas vodi skozi vprašanja, ki si jih sami ne postavimo.

– Skupaj bova ustvarila prostor za globoko razmišljanje in ozaveščanje tvojih izkušenj.

– Ta proces ti bo pomagal začeti novo leto z jasnostjo in občutkom izpolnjenosti.

👉 Prijavi se na klic in si podari darilo refleksije in osebne rasti!

Ateljesanj@gmail.com

IG: rezmantjasa – ateljesanj

FB: Tjaša Rezman

Uncategorized

Radovednost

Kot otroci smo radovednost živeli. Opazovali smo svet, se dotikali stvari, spraševali “zakaj?” in vse okoli nas je bilo vznemirljivo in polno skrivnosti. Potem pa je nekje na poti odraslosti ta radovednost zbledela. Začeli smo slediti rutini, obremenjevati se s pričakovanji in dovolili, da nas prevzame stres vsakdana.

A kaj, če bi lahko to otroško radovednost ponovno prebudili?

Kdaj smo izgubili radovednost?

Morda je bil vzrok stres. Morda hiter tempo življenja. Morda strah pred neuspehom, slabe izkušnje ali celo občutek, da že “vse vemo”. Karkoli že je povzročilo ta premik, rezultat je enak: postali smo previdni, zaprti za novo in preveč ujeti v pričakovanja, kako naj bi življenje potekalo.

Otroci nimajo teh omejitev. Radovednost jih vodi k spoznavanju novih ljudi, preizkušanju novih stvari in raziskovanju sveta brez strahu. Kaj bi se zgodilo, če bi tudi mi spet gledali na življenje na tak način?

Radovednost osvobaja

Radovednost ima moč, da spremeni naš pogled na svet. Ko stvari pristopimo z radovednostjo, odpadejo pričakovanja in s tem tudi stres in strahovi. Namesto da se bojimo neuspeha ali sodbe, se začnemo spraševati:

Kaj lahko odkrijem?
Kako bo to videti?
Kaj pa če?

S tem vstopimo v situacije z odprtim umom, pripravljenostjo na presenečenja in uživanjem v samem procesu raziskovanja.

Moč vprašanja “Kaj pa če?”

Razmišljala sem o tem, kdaj sem nazadnje nekaj naredila iz čiste radovednosti. Spominjam se trenutkov, ko sem pustila, da me vodi ta iskrica:

Na delavnico sem šla iz radovednosti, kdo bo prišel. In prišli so! Še danes jih vodim, ker me zanima, koga bom srečala naslednjič.
Odločila sem se za fru fru, ker sem želela videti, kako bi mi pristajal. In ga še vedno nosim.
Šla sem v fitnes, da bi razumela, kako delujejo naprave. To ne hodim več. Nato sem odkrila jogo – prav tako iz radovednosti.

Vsaka od teh izkušenj me je nekaj naučila.

Kako bi izgledalo življenje, če bi ga gledali z očmi radovednosti?

Predstavljaj si, da greš na koncert in se sprašuješ: Katera pesem me bo najbolj navdušila? Ali na sprehod in si rečeš: Kaj bom danes opazil novega?
Kaj če bi radovednost premagala strah? Nenadoma bi postalo lažje ogovoriti neznanca – ker te zanima, kdo je in kaj ga zanima. Nova priložnost bi postala zanimiva avantura, ne grožnja. Selitev bi bila raziskovanje nečesa vznemirljivega, ne strah pred izgubo znanega.

Povabilo k radovednosti

Radovednost nas povezuje s svetom in z ljudmi okoli nas. Omogoča nam, da uživamo v procesu in pustimo ob strani rezultat. Ko smo radovedni, smo odprti za nova spoznanja, nova prijateljstva in nova spoznanja o sebi.

Zato te sprašujem: Kdaj si nazadnje nekaj naredil iz čiste radovednosti?

Če je minilo že dolgo, si danes postavi majhen izziv. Poskusi nekaj novega. Ogovori nekoga. Sprehodi se po ulici, kjer še nisi bil, ali poskusi hrano, ki je še nisi okusil. Pusti radovednosti, da te vodi, in opazuj, kako se ti odpirajo novi svetovi.

Morda boš presenečen, kako zabavno in osvobajajoče je, ko življenje gledaš z očmi otroka. Radovednost je tu – le spomniti se moramo, kako jo uporabljati.

Uncategorized

Flow

Post author By tjasa
Post date 9 aprila, 2025
Ni komentarjev na Flow

Ustvarjanje.
Kako čudovita beseda. In kako močen pomen nosi s sabo.

Kaj vse ustvarjamo v življenju?
Ustvarjamo svoj dom. Svoja oblačila. Svoj vsakdan.
Ustvarjamo odnose – s sabo in z drugimi.
Ustvarjamo trenutke, občutke… Ustvarjamo svoje življenje.

Ustvarjamo ves čas.
Ni nujno, da imaš v roki čopič ali glino.
Ustvarjanje se zgodi v tisoč majhnih trenutkih – ko postaviš novo rožo na polico, ko skuham kosilo s srcem, ko napišeš sporočilo prijatelju, ali preprosto – ko si vzameš trenutek zase.

Ustvarjamo dom. Odnose. Povezave. Spomine.
Ustvarjamo načine, kako razmišljamo. Kako se vidimo.
Kako čutimo in kaj verjamemo o sebi.

In vprašanje, ki si ga jaz vedno znova postavljam, je:
Kako ustvarjam?
Pod pritiskom… ali v flowu?

🔄 Pritisk “moram”

Svet nas pogosto nauči ustvarjati “za rezultat”.
Da mora nekaj nastati. Da mora biti lepo, uporabno, vidno.
Ustvarjanje postane še ena naloga. Še en “check” na seznamu.

Včasih se znajdem v tem stanju – delam, ker moram.
Ker “bo prepozno”, ker “drugi pričakujejo”, ker “se mora videti”.
In roko na srce – takrat sem hitro utrujena, nesproščena, odmaknjena od sebe.

To ni ustvarjanje iz duše. To je ustvarjanje iz pritiska.
In čeprav se včasih zdi neizogibno, sem se naučila, da imam vedno izbiro.

🌊 Flow – ko si povezan/a s sabo

Ko ustvarjam iz navdiha, je vse drugače.
Ne sprašujem se, če bo lepo.
Ne razmišljam, če bo “všeč”.
Preprosto pustim, da pride, kar hoče priti.
Barve, ideje, misli, oblike… se kar zlijejo iz mene.

V tem stanju ni kontrole – ampak je zaupanje.
Je stik. Je nežnost. Je prostor, kjer sem samo jaz in moje občutje.

Takrat me ustvarjanje napolni. Pomiri. Poveže.
Je kot pogovor z notranjim jazom.
Je kot meditacija – a skozi gib, barvo, tišino.

🖌️ Ustvarjanje kot način bivanja

Ne gre vedno za umetnost.
Včasih je ustvarjanje to, kako si pripraviš zajtrk.
Kako preurediš kotiček v stanovanju.
Kako si oblikuješ dan. Kako se odzoveš na situacijo.
Tudi to je ustvarjanje – način, kako živiš.

In tudi tam – lahko izbiramo.
Ali ustvarjamo iz “moram”… ali iz “želim”?
Ali se ženemo… ali si dovolimo biti v stiku?

🌿 Dovolj je

Učim se, da ni treba, da je vsaka stvar produktivna.
Ni treba, da je popolna. Ni treba, da se vidi.

Dovolj je, da je resnična.
Da pride iz občutka, iz mene.
Da me podpre. Da mi da dih.

Ustvarjanje je tudi takrat, ko si dovolim počivati.
Ko si rečem “ne danes”.
Ko poslušam, kaj potrebujem – in s tem tudi kreiram nekaj:
prostor zase.

Ustvarjanje je naša naravna moč.
V vsakem trenutku lahko izbiramo, kako želimo biti v njem.
S prisilo… ali z občutkom.

In mogoče si danes samo to vprašamo:
👉 Kako ustvarjam svoje življenje?
Z ljubeznijo? Z neženim zavedanjem?
Ali iz navade, iz hitenja?

In potem… izberemo znova.
Zase. Po svoje. Po srcu. 💛

Uncategorized

Kaj je najtežje?

Začetki niso konec, ampak priložnost za nekaj novega

Pred dnevi sem imela pogovor z deklico, ki me je presenetila z vprašanjem: “Kaj je najtežje narisati ali naslikati?” Odgovorila sem ji, da so to morda obrazi ali živali, kjer so pravilne proporcije ključne za realizem. A bolj ko sem razmišljala o tem, bolj sem ugotavljala, da to ni pravi odgovor.

To postane lahko, ko vadiš in se naučiš. Z veliko vaje in vztrajnosti lahko osvojimo stvari.

Najtežje je spet začeti.

Po dolgem premoru sem ponovno vzela čopič v roke. Pričakovala sem, da bom takoj uživala v ustvarjanju in ustvarila nekaj čudovitega. Vendar se to ni zgodilo. Moji prvi izdelki so bili daleč od tega, kar sem si želela. Namesto veselja me je preplavil občutek razočaranja. “Kako je mogoče, da mi ne uspe?” sem se spraševala.

Vse je šlo tisti dan narobe in sem se obrnila na umetnost, ki mi je vedno pomagala. Ampak sem se potem počutila samo še slabše in sem po eni uri zaprla skicirko in odšla iz ateljeja.

Naslednji dan sem poskusila znova. Potrebovala sem čas, da sem se umirila, našla ideje in se vživela v proces. Po dveh urah dela sem ustvarila slike, na katere sem bila ponosna.

In takrat sem se spomnila – vse se začne z odločitvijo vztrajati, kljub začetnemu občutku neuspeha.

Zakaj so začetki tako težki?

Začetki, še posebej po dolgem premoru, so težki zaradi pričakovanj, ki si jih postavljamo sami. Pričakujemo, da bomo takoj tam, kjer smo nekoč že bili, ali pa celo boljši. Primerjamo se z drugimi, ki ustvarjajo čudovite izdelke, in pozabljamo, da tudi oni hodijo po svoji poti, polni izzivov in napak.

Tudi življenje je podobno. Ko začnemo znova, nas prežemajo dvomi: “Bo sploh tako dobro kot prej? Sem dovolj dobra? Je to sploh smiselno?”

Toda resnica je preprosta – ne bo tako, kot je bilo, in to je v redu. Lahko je drugače, celo boljše.

Čeprav je težko, sem se skozi izkušnjo naučila nekaj pomembnega:

Napake so del poti: Prvi koraki so pogosto negotovi. Popolnost ni cilj – cilj je napredovati.
Vztrajnost se izplača: Ko si vzamemo čas, da se vrnemo v svoj “flow”, začne vse teči bolj naravno.
Sprejemanje sprememb: Morda ni enako kot prej, a v tem je lepota novega začetka. Smo bogatejši za vse, kar smo medtem doživeli, in to se odraža v našem delu.

Umetnost kot metafora za življenje

Vsaka slika, vsaka poteza s čopičem je priložnost za rast. Čeprav me je prvotni neuspeh razočaral, sem ugotovila, da me je prav to spodbudilo, da sem se trudila znova. Enako velja za življenje: vsaka težava, vsak neuspeh je korak na poti k nečemu boljšemu.

Največji izziv je preseči lastna pričakovanja in dvome. Dovoliti si, da nekaj ni popolno, in kljub temu nadaljevati.a

Ta izkušnja me je opomnila, da ni pomembno le končni izdelek, ampak tudi proces. Rada bi delila svoje misli in izkušnje z drugimi, ki morda čutijo podobno. Naj bodo to zapisi, ilustracije ali slike – vse to je del moje zgodbe. Morda tudi tebe spodbudim, da začneš znova, kjerkoli že si.

Najtežje ni ustvariti popolno sliko, napisati popolno besedilo ali začeti novo poglavje v življenju. Najtežje je narediti prvi korak in začeti znova. Ampak prav ta korak je tisti, ki odpira vrata nečemu drugačnemu – in pogosto boljšemu.

Če se znajdeš v dvomih, si vzemi trenutek, vdihni in začni znova. Ne bo vedno enostavno, ampak bo na koncu vredno.

Xoxo

Uncategorized

Dve skodelici

Potreba po pohvali in potrditvi od drugih je nekaj, kar večina izmed nas doživlja – še posebej, ko gre za področje dela ali naših osebnih odnosov. Zunanji viri potrditve, kot so komplimenti od šefa, sodelavcev ali prijateljev, so sicer prijetni, vendar se zgodi, da nas notranje ne napolnijo. Ko postane naše zadovoljstvo odvisno od zunanjih potrditev, lahko hitro občutimo praznino, ko te pohvale prenehajo prihajati. Kako lahko torej gojimo notranje zadovoljstvo in si dovolimo biti ponosni nase – tudi brez potrditve okolice?

V tem članku bomo raziskali, kako lahko na preprost način vzpostavimo trden občutek vrednosti, ki izvira iz nas samih. Ena izmed uporabnih vaj, ki pomaga pri tem, je vaja z “dvema skodelicama”.

Vaja: Dve skodelici – Iz zunanje potrditve do notranje pohvale

Ta vaja pomaga pri prepoznavanju zunanjih potrditev, ki jih iščemo, in njihovem preoblikovanju v notranje pohvale, ki jih lahko sami sebi namenimo. Pripravite papir in svinčnik ter poskusite naslednje korake:

1. Narišite dve skodelici

Na list papirja narišite dve veliki skodelici. Prva predstavlja zunanje potrditve, druga pa notranje pohvale.

2. Izpolnite prvo skodelico – Pohvale od drugih

V prvo skodelico zapišite vse pohvale in komplimente, ki ste jih prejeli v zadnjem času. Morda vam je nekdo rekel, da ste dobro opravili določeno nalogo ali da ste dober poslušalec. Vse pohvale, ki so vam ostale v spominu, zapišite v prvo skodelico.

Ta korak vam bo pomagal, da se zaveste pohval in pozitivnih povratnih informacij, ki ste jih prejeli od drugih. Hkrati vam bo omogočil vpogled v tisto, kar si želite doseči – priznanje, potrditev in pohvalo.

3. Izpolnite drugo skodelico – Pohvale sami sebi

Zdaj, ko imate seznam pohval od drugih, si vzemite trenutek, da jih preoblikujete v notranje pohvale. Kaj bi sami sebi rekli, če bi se želeli pohvaliti za isto stvar? Namesto, da si rečete: “Šef je pohvalil moj prispevek na sestanku,” poskusite: “Ponosna sem na svoj prispevek, ker sem dobro opravila nalogo in predstavila svoje ideje.”

Zdaj v drugo skodelico zapišite vse te preoblikovane pohvale, s katerimi sami sebi izkažete priznanje za dosežke.

4. Dodajte še svoje pohvale

V drugo skodelico dodajte še nekaj pohval, ki niso povezane z zunanjimi viri. Vprašajte se, kaj cenite pri sebi, katere lastnosti vam omogočajo, da dobro opravljate svoje delo ali negujete odnose. Pomislite na tiste male stvari, ki jih morda nihče drug ne opazi, a so vam pomembne.

5. Vizualni opomnik za vsak dan

To “skodelico notranjih pohval” lahko postavite na vidno mesto, kjer vas bo vsak dan spomnila na vašo vrednost. Lahko jo obdržite v beležki, denarnici ali kot sliko na telefonu. Ob trenutkih dvoma ali stresa se opomnite na vse te dosežke in lastnosti, zaradi katerih ste ponosni nase.

Zakaj je ta vaja učinkovita?

Vaja z dvema skodelicama vas spodbuja, da se usmerite v gradnjo notranje pohvale in s tem zmanjšate potrebo po potrditvah od zunaj. Ko si priznate svoje uspehe, postanete samozavestnejši in manj odvisni od tega, kaj si drugi mislijo o vas.

Dodatni nasveti za ohranjanje notranjega zadovoljstva

Dnevnik hvaležnosti: Vsak dan zapišite vsaj eno stvar, za katero ste hvaležni ali ponosni nase. To naj bo nekaj, kar ste dosegli, ali lastnost, ki jo cenite pri sebi.
Opomniki za vztrajanje: Določite majhne opomnike, kot so obvestila na telefonu, ki vas vsak dan opomnijo, da pohvalite sami sebe.
Sprejmite trenutke negotovosti: Včasih se lahko zgodi, da pohvale ne pridejo – bodisi od drugih bodisi od vas samih. Takrat si dovolite občutiti negotovost brez pritiska, da morate takoj nekaj doseči.

Zaključek

Iskanje zunanje potrditve je del našega vsakdanjega življenja, vendar lahko z nekaj preprostimi koraki začnemo gojiti notranjo zadovoljstvo. Spomnite se, da pohvale niso le besede drugih – so tudi tisti notranji občutki, ki nas navdajajo s ponosom in občutkom izpolnjenosti.

Vaja z dvema skodelicama vam lahko pomaga, da se osredotočite na notranje vire sreče in zadovoljstva. Dajte si priložnost, da se pohvalite – ne le ob velikih uspehih, temveč tudi ob majhnih korakih, ki vas vodijo k osebni rasti.

Uncategorized

Skodelice vrednot

Danes sem imela globok pogovor s stranko, ki me je spodbudil k razmišljanju o mnogih pomembnih stvareh. Ti pogovori so poseben del moje poti, saj ne gre le za to, da pomagam drugim, ampak tudi zase odkrivam nove plasti razumevanja, učenja in zdravljenja. Ko pomagam drugim, hkrati zdravim sebe. Ali ni to čudovito?

Zmenili sva se o tem, kako pogosto v življenju iščemo potrditev in pohvalo od drugih. Ali ste se že kdaj počutili podobno? Kot da je del vašega truda usmerjen v pričakovanje odobravanja iz zunanjega sveta. To samo po sebi ni nujno slabo – dokler nas ta potreba po pohvali ne začne omejevati ali obremenjevati. Toda ključno vprašanje, ki se ob tem pojavi, je, zakaj to počnemo.

Opazila sem, kako včasih pozabimo poslušati svoje telo in se brez premisleka potapljamo v nenehno delo. Trudimo se in se razdajamo, postavljamo si visoka pričakovanja in se vrtimo v krogu neusmiljenih standardov. Ko pa na koncu dosežemo, kar smo želeli, pohval in potrditve sploh ne zmoremo sprejeti. Ne verjamemo jim, ker smo sami sebi največji kritiki.

Mnogi med nami to začnemo opažati šele, ko nas izčrpanost dobesedno privede na rob. Ko se naša telesa utrudijo in zbolijo, ko naši odnosi začnejo pešati, ko nas začnejo preplavljati občutki tesnobe in stresa – takrat postane očitno, da je čas za korak nazaj. In ta korak nazaj je pogosto eden izmed največjih in najtežjih korakov, ki jih lahko naredimo. Telo nam morda govori, naj upočasnimo, a v nas vre občutek, da bi morali še naprej delati in vztrajati, da bi nas morali drugi dojemati kot sposobne in marljive. Toda prav ta trenutek mirovanja in samo-biti je dokaz naše notranje moči in poguma.

V takih trenutkih se vedno znova vprašam: zakaj potrebujemo zunanje potrditve, da bi se počutili celoviti? Zakaj si sami ne damo pohvale, zakaj ne gojimo občutka lastne vrednosti od znotraj? Začeti moramo tukaj – pri sebi.

Morda je korak nazaj, čas zase, na začetku poln nemira in občutka, da nekaj ‘moramo’. Toda sproščenost bo prišla kasneje. Pomembno je, da si dovolimo postaviti meje, reči “ne” in počivati. Kaj se zgodi, če danes ne opravimo vseh opravkov s svojega seznama? Kaj se zgodi, če ne poravnamo vseh nalog? Nič, svet se še vedno vrti naprej. Če si vzamemo čas zase, morda v zameno dobimo več energije, več miru.

To pa ni vsebina tega zapisa. Moj namen je, da vas spodbuditi, da začnete napolnjevati svojo skodelico. Vsak dan si vzemite trenutek, da pohvalite sami sebe. Zapišite si, kaj vam je uspelo, pa četudi je nekaj drobnega. Pohvalite se za uspešno opravljen projekt, za to, da ste stopili do osebe in ji izrazili svoje misli. Pohvalite se, ker ste prosili za pomoč ali ker ste se spomnili na pomemben dogodek.

Pohvalite se, ker ste čudovita oseba. Ker svetu dajete svojo energijo. Ker nekomu polepšate dan že samo s tem, da obstajate. Svet vas potrebuje – vaše ideje, vaše vrednote, vaša mnenja. Vi obarvate svet z lastno barvo.

Hvala, ker ste.

Uncategorized

Kako utišati misli?

Kako utišati vrteče misli: vaja iz likovne terapije

Stres, prekomerno razmišljanje in tesnoba so del življenja. Včasih se naše misli vrtijo brez konca, in pogosto si želimo le trenutek miru, trenutek, ko se lahko odmaknemo od vsega in najdemo stik s samim seboj. Ena od preprostih, a izjemno učinkovitih tehnik za umiritev je vaja, ki prihaja iz likovne terapije in jo lahko izvajamo praktično kjerkoli.

Kako začeti?

Za to vajo potrebujete le podlago (papir ali skicirko) in dve pisali. Najboljše rezultate boste dosegli, če poskusite to vajo izvajati z zaprtimi očmi, saj boste tako lažje prepustili kontrolo in aktivirali oba dela možganov – racionalni in čustveni del. Zaprte oči omogočajo, da se poglobimo v lastne misli in občutke ter se povežemo z notranjimi čustvenimi stanji.

Postopek:

V roke primite pisali in zaprite oči.
Začnite vleči črte po papirju, najprej brez pričakovanj ali posebnega cilja. Naj črte sledijo vašim impulzom.
Posvetite se ritmu svojega diha in opazujte misli, ki prihajajo in odhajajo.
Vajo lahko nadgradite z glasbo, meditacijo ali poslušanjem zgodbe – vse, kar vam pomaga, da se popolnoma prepustite trenutku.

Ko končate, poglejte svoje ustvarjeno delo in opazujte, kako različne oblike in intenzitete črt pripovedujejo zgodbo vašega trenutnega notranjega sveta.

Kako interpretirati črte in vzorce?

Medtem ko vlečete črte, se v vašem ustvarjanju odražajo občutja. To je zanimiv način, kako bolje razumeti sebe skozi lastno umetnost. Na primer:

Močne, temne sledi: Tam, kjer je sled močna in debela, ste verjetno pisalo prijeli trdneje. To nakazuje močnejša čustva, morebitno napetost ali intenzivno misel.
Kratke in ostre črte: Kratke, ostre poteze pogosto odražajo nemirna čustva, misli, ki se hitro spreminjajo, ali pa celo intenzivne spomine.
Vijuge in mehke sledi: Lahke in tekoče linije lahko kažejo na prijetna občutja, občutek sproščenosti ali svobode.

V likovni terapiji se verjame, da črte, barve in oblike predstavljajo različna čustvena stanja. Naša podzavest se namreč izraža tudi skozi vizualne elemente. Močne linije ali ostre črte pogosto nakazujejo napetost, čustveno intenzivnost ali celo skrite občutke jeze, medtem ko lahkotne, mehke črte izražajo občutek miru ali zadovoljstva. S tem ko dovolimo svojemu telesu, da na papir prenese trenutno stanje, lahko zmanjšamo notranjo napetost, kar pripomore k občutku razbremenitve. Kot pravi psihoterapevtka Cathy Malchiodi, vizualno izražanje lahko pomaga pri predelavi občutkov, ki jih težje izrazimo z besedami.

Nadgradnja: barvanje kvadratkov za umiritev

Ko zaključite risanje, lahko podlago nadgradite. Nastala so manjša polja, ki jih pobarvajte z različnimi barvami. Ta proces, ki je podoben sestavljanju sestavljank, ima izjemno pomirjujoč učinek. Med barvanjem pozabite na vrtinec misli, saj ste popolnoma tukaj in zdaj, osredotočeni le na barvo, ki polni kvadratek.

Za koga je ta vaja?

Ta vaja je odlična za vsakogar – tudi za otroke. Za najmlajše je izjemno koristna, saj pomaga razvijati osnovne motorične spretnosti, predvsem koordinacijo oko-roka, ki je ključna za kasnejše pisanje in druge fine motorične veščine. Medtem ko otrok vleče črte ali barva s preprostimi potezami, ne le izboljšuje preciznost gibov, ampak se tudi sprošča in naravno izraža.

Ko otrok uporablja obe roki, sodelujeta obe hemisferi in s tem ustvarjata povezave, ki izboljšajo sinhronizacijo in komunikacijo med obema polovicama možganov. S tem se izboljša otrokova sposobnost za koordinacijo, natančnost gibov in prostorsko zaznavanje, kar so vse pomembne spretnosti za pisanje, branje in reševanje kompleksnih nalog v prihodnosti. To vrstno povezovanje možganov je tudi podlaga za uspešno integracijo čustev in razuma, kar pripomore k čustveni stabilnosti in večji samozavesti pri otroku.

Zakaj je vaja učinkovita?

Vaja, kjer ustvarjamo z zaprtimi očmi, pomaga aktivirati obe polovici možganov. Levi del možganov je povezan z racionalnim razmišljanjem, logiko in analizo, medtem ko je desna stran možganov odgovorna za kreativnost, domišljijo in čustva. Ko delamo z zaprtimi očmi, se sprosti del nadzora, ki ga običajno izvaja levo, racionalno središče. S tem postopoma preusmerimo fokus na občutenje in intuitivno izražanje, kar omogoča, da se oba dela možganov uskladita, kar ima pogosto terapevtski učinek. Ko si dovolimo ustvarjati z zaprtimi očmi, se osredotočamo na trenutne občutke, kar omogoča sprostitev razuma in čustev.

Zadnji del vaje, ko pobarvamo kvadratke, ponuja učinek podobno kot meditacija. Barvanje enakih vzorcev ima terapevtski učinek, saj gre za preprosto, strukturirano aktivnost, ki nas povsem potopi v sedanjost. Barvanje enakomernih vzorcev z umirjenim tempom dokazano zmanjšuje srčni utrip in raven kortizola, kar prinaša občutek sprostitve in obnavlja energijo.

Če bi želeli to raziskati še globlje, vas vabim, da se mi pridružite na tej poti. Skupaj lahko raziskujeva čar likovne terapije, in morda boste tako odkrili nove, zanimive delčke sebe.

Termin si lahko rezerviraš ateljesanj@gmail.com ali pa poiščeš kakšno drugo delavnico na: https://ateljesanj.com/delavnice/

Hvala ti!

Imej čudovit dan!

Uncategorized

Jesenske misli

Sedim in opazujem jesen, ki se nam razkriva v naravi. Drevesa so oblečena v nove barve, listje žari v rumenih, oranžnih in rdečih tonih. Kaj pa mi? Si dovolimo spremembe? Si dovolimo najprej spremeniti sebe in potem še svoje odnose, svoj pogled na svet, celo sistem, v katerem živimo?

Sama sem na poti sprememb in želim deliti svoje občutke z vami. Ni lahko, ni vedno prijetno, a je potrebno. Življenje nas potiska k spremembam, če jih le opazimo in ozavestimo. In tako dolgo nas bo potiskalo, dokler občutki utesnjenosti, žalosti ali jeze ne postanejo dovolj močni, da nas premaknejo. Kam nas bodo peljali? Na boljše ali slabše? To določimo sami, sami se odločimo, kako bomo reagirali.

Dvajset let sem živela, kot so me učili doma in kot je narekoval sistem. A vedno sem bila nekoliko drugačna, drugače razmišljala in gledala na svet. Vse to sem usmerjala v umetnost, ker se nisem znala izraziti z besedami. Kadar pa sem to le poskusila, so me hitro vrnili nazaj v ustaljene okvirje – če govorim v prispodobah. Šele ko sem si upala ne le drugače videti, ampak tudi drugače ravnati, so se začele spremembe.

Življenje nas samo po sebi ne spremeni; mi ga spreminjamo, ko začnemo delovati drugače.

Kar želim povedati, je to, da mi je bilo težko deliti svoje občutke in to, kar postajam, z ljudmi, ki so mi blizu že od nekdaj. Kaj bodo rekli? Kako me bodo sprejeli? Če si, tako kot jaz, občutljiv na mnenja drugih, te njihovi odzivi in komentarji hitro prizadenejo. Pojavijo se dvomi in temne misli. Kaj je narobe z mano, da se tako počutim? Ali razmišljam prav? Zakaj me ne razumejo? Kdo sploh sem? Je narobe, če nimam stalne rutine, če si vsak dan na novo zamišljam pot?

Marsikaj že veš sam pri sebi, a včasih potrebuješ, da ti nekdo pove na glas: dovolj si takšna, kot si. Čudovita si. Drugačna. Tukaj si, da rušiš stare načine razmišljanja. In to je v redu. V redu je, če nimaš rutine, če vsak mesec prestavljaš pohištvo, ker ti pride na misel nova ideja. V redu je, če en dan vadiš jogo, drugi dan pa ne. V redu je, če govoriš o tem, kaj doživljaš, kaj čutiš in kako vidiš svet. Morda boš ugotovila, da nisi sama in da tudi drugi podobno razmišljajo. Morda komu daš misliti.

V redu je, če te je strah povedati svojo resnico. V redu je, če ti srce razbija in težko dihaš, če se treseš. V redu je, če prvič padeš in ti ne uspe. Poskusila boš znova. Majhni koraki so v redu. V redu je, če delaš počasi, če en teden ne delaš nič, naslednji pa izpelješ tri delavnice.

Kakršnakoli že si, dovolj si – ravno takšna, kot si.