Danes sem imela globok pogovor s stranko, ki me je spodbudil k razmišljanju o mnogih pomembnih stvareh. Ti pogovori so poseben del moje poti, saj ne gre le za to, da pomagam drugim, ampak tudi zase odkrivam nove plasti razumevanja, učenja in zdravljenja. Ko pomagam drugim, hkrati zdravim sebe. Ali ni to čudovito?
Zmenili sva se o tem, kako pogosto v življenju iščemo potrditev in pohvalo od drugih. Ali ste se že kdaj počutili podobno? Kot da je del vašega truda usmerjen v pričakovanje odobravanja iz zunanjega sveta. To samo po sebi ni nujno slabo – dokler nas ta potreba po pohvali ne začne omejevati ali obremenjevati. Toda ključno vprašanje, ki se ob tem pojavi, je, zakaj to počnemo.
Opazila sem, kako včasih pozabimo poslušati svoje telo in se brez premisleka potapljamo v nenehno delo. Trudimo se in se razdajamo, postavljamo si visoka pričakovanja in se vrtimo v krogu neusmiljenih standardov. Ko pa na koncu dosežemo, kar smo želeli, pohval in potrditve sploh ne zmoremo sprejeti. Ne verjamemo jim, ker smo sami sebi največji kritiki.
Mnogi med nami to začnemo opažati šele, ko nas izčrpanost dobesedno privede na rob. Ko se naša telesa utrudijo in zbolijo, ko naši odnosi začnejo pešati, ko nas začnejo preplavljati občutki tesnobe in stresa – takrat postane očitno, da je čas za korak nazaj. In ta korak nazaj je pogosto eden izmed največjih in najtežjih korakov, ki jih lahko naredimo. Telo nam morda govori, naj upočasnimo, a v nas vre občutek, da bi morali še naprej delati in vztrajati, da bi nas morali drugi dojemati kot sposobne in marljive. Toda prav ta trenutek mirovanja in samo-biti je dokaz naše notranje moči in poguma.
V takih trenutkih se vedno znova vprašam: zakaj potrebujemo zunanje potrditve, da bi se počutili celoviti? Zakaj si sami ne damo pohvale, zakaj ne gojimo občutka lastne vrednosti od znotraj? Začeti moramo tukaj – pri sebi.
Morda je korak nazaj, čas zase, na začetku poln nemira in občutka, da nekaj ‘moramo’. Toda sproščenost bo prišla kasneje. Pomembno je, da si dovolimo postaviti meje, reči “ne” in počivati. Kaj se zgodi, če danes ne opravimo vseh opravkov s svojega seznama? Kaj se zgodi, če ne poravnamo vseh nalog? Nič, svet se še vedno vrti naprej. Če si vzamemo čas zase, morda v zameno dobimo več energije, več miru.
To pa ni vsebina tega zapisa. Moj namen je, da vas spodbuditi, da začnete napolnjevati svojo skodelico. Vsak dan si vzemite trenutek, da pohvalite sami sebe. Zapišite si, kaj vam je uspelo, pa četudi je nekaj drobnega. Pohvalite se za uspešno opravljen projekt, za to, da ste stopili do osebe in ji izrazili svoje misli. Pohvalite se, ker ste prosili za pomoč ali ker ste se spomnili na pomemben dogodek.
Pohvalite se, ker ste čudovita oseba. Ker svetu dajete svojo energijo. Ker nekomu polepšate dan že samo s tem, da obstajate. Svet vas potrebuje – vaše ideje, vaše vrednote, vaša mnenja. Vi obarvate svet z lastno barvo.
Hvala, ker ste.