Manj je več
Včasih imam občutek, da nas svet potiska naprej. V vedno več in več. Vedno nekaj novega. Kupiš omaro, ker nimaš več prostora v prejšnji za oblačila. Ampak na omari manjka roža. Kupiš rožo. Kaj pa, če bi šel obratno? Poglej, kaj imaš v omari, in daj stvari, ki jih eno leto nisi oblekel ali uporabljal – stran. In boš dobil prostor nazaj za nove stvari.
Tolikokrat mislimo, da moramo svoje življenje izboljšati: jutranja rutina, produktivnost, meditacija, dihalne vaje, zdravi zajtrki … Včasih pa je največ, kar lahko narediš zase, to, da zjutraj samo spiješ kavo v tišini. Brez občutka, da bi morala karkoli dodati, popraviti, izboljšati.
Bodo prišle nove stvari, ker se mi spreminjamo in rastemo – če lahko temu tako rečem.
Ampak v tem procesu je dobro kakšno stvar odložiti, podariti, pustiti in dati prostor novi. Ne pa samo dodajati nove in nove stvari. Podoben občutek sem imela v osebni rasti. Vsako leto sem odkrivala in raziskovala novo in novo področje. Enkrat finance, drugič sebe, tretjič odnose … in kar iskala in brskala. Pa mi to ni prineslo olajšanja, ker je bila vedno ena stvar za rešit, za popravit. In ko sem bila že blizu cilja, sem spet padla v jarek.
In ja, dobro je, da se malo sprašujemo in razvijamo, ampak dobro je tudi, da za nekaj časa samo bivaš z informacijami, ki si jih izvedel, in s tem, kar imaš. In si rečeš: »Dovolj sem to, kar sem.« Ker to, kar sem, to imam. In s tem lahko delam. Poglej, kaj imaš, in delaj s tistim, kar imaš. Velikokrat pozabimo pogledati, kaj vse že nosimo v sebi – znanja, izkušnje, talente, drobne trenutke, ki nas napolnijo.
Ne rabimo vedno dodajati, barvati, kupovati ali loviti nekaj novega. Včasih je dovolj, da premešamo barve, ki jih že imamo na paleti. Poglej, kdo si, kaj znaš – in to razvijaj.
To deli z drugimi. To uporabi. Dovolj si. Vredna si. Hitimo skozi življenje in kar nekaj popravljamo. Kaj pa, če bi samo malo obstajali?
S tem, ko si delovni dan zapolnimo s stvarmi, za katere mislimo, da jih moramo narediti, se praznimo. Pozabimo na stvari, ki nas polnijo. Če ne veš, katere stvari te napolnijo – pomisli, komu daješ prednost, ko izbiraš, kaj boš počel v prostem času. In če se pogledaš, za stvari, ki so ti všeč, se vedno najde čas in denar. Za tiste, ki ti niso, pa kar naenkrat zmanjka časa in pride milijon izgovorov. Ali pa delaš in se ob tem počutiš prazno. Manj tistega, kar te izmuči. Več tistega, kar te polni.
So pa stvari, ki jih moramo. Ampak tudi tukaj lahko spremeniš pogled nanje in jih spremeniš v nekaj, kar ti je okej. Ne maram pospravljat. Ne, res ne. Ker ne vem, zakaj imam do tega tak odpor. Ampak sem začela govoriti, da želim živeti v urejenem, čistem okolju. Ker me pomirja. Ker ni kaotično. In sem jaz manj kaotična. Ne pospravljam zato, ker moram, ampak zato, ker mi paše živeti v mirnem, čistem prostoru. Ker se tam lažje spočijem, lažje diham, lažje ustvarjam. Imam privilegij imeti vse to – ta prostor, kjer lahko spim, jem, slikam, se gibam. Nisem oseba za fitnes. To sem že sprejela. Ne rabim uteži in naprav, da bi se počutila živo. Raje grem v naravo, poslušam veter, čutim zemljo pod nogami. Raje naredim nekaj joge doma, kjer je tišina, kjer sem jaz s seboj. Koliko oblačil si kupila, preden si sploh začela telovaditi? Najbrž si se s tem le izmikala dejstvu, da moraš začeti. Najdi gibanje, ki ti prinaša užitek. Ne rabim več novih športnih oblačil, opreme ali aplikacij. Rabim le telo, dih in trenutek.
Manj hitenja, več prisotnosti. Manj stvari, več miru. Manj dokazovanja, več zavedanja.