Prazno platno. Prazen prostor. Kaj vidiš?
Jaz vidim polno priložnosti, polno možnosti in milijon idej, kam bi lahko zavila in kaj bi lahko nastalo iz tega.
Nisem vedno tako videla. Včasih sem se praznine bala. Ob tem sem čutila stisk v prsih in paniko, da jo moram zapolniti. Bala sem se imeti prosti čas. Nenehno sem se zapolnjevala z dogodki, z delavnicami, z »stvarmi«. Občutek praznine sem že poznala. Takrat ti ni do ničesar, v ničemer ne vidiš več smisla ali pomena.
Kako sem prišla iz tega? Nimam pojma. Ali pač. Mogoče s tem, da sem poslušala, kaj si res želim. Mogoče z dialogom — pogovorom z ljudmi, ki jim lahko poveš tako, kot je, in tako, kot si, in ti pomagajo.
Vem, da sem imela obdobje, ko sem imela prost dan in sem v trenutku napisala vsem, ki jih poznam, če imajo čas za pijačo — in če ga niso imeli, sem se počutila slabo. Kot da nisem vredna, kot da nimam prijateljev. Kakšno mišljenje, joj. Zdaj se nad tem zgražam. Po eni strani pa … wuu, kje sem zdaj.
Ko praznina pride in se ji ne morem izogniti, imam v bistvu priložnost, da jo zapolnim s tem, kar si res želim.
Vzamem si dan zase, dan brez obveznosti. Priznam, da me še kdaj stisne in se pojavi milijon stvari, ki bi jih lahko naredila, ker sem jih odložila, ker nisem imela časa zanje. Takrat zadiham in si rečem: Kaj pravzaprav potrebujem? Kaj si želim?
Ali potrebujem mir, malce branja, pisanja? Ali družbo, sprehod in pogovor? Glede na to se potem odločim, kaj bom počela.
Imam tudi seznam idej in stvari, ki si jih želim ustvariti. In ko imam prost dan, se lotim tistega seznama. Vseeno pa naredim tudi kaj »pomembnega« — nekaj, kar me navdihuje, nekaj, kar mi da občutek smisla.
Praznina je super. Ker ko je prazno, je milijon možnosti.
Daj si 15 minut časa, da ne delaš nič. Prvih pet minut bo misel divjala sem in tja. Potem pa se bo pomirila. Takrat boš slišal, dobil ideje in začel poslušati svoje želje. Slišal boš sebe.
In praznina — ti imaš odločitev, kako jo boš zapolnil. S čim. Kaj boš »naslikal«. Ali s tišino, mirom ali z zabavo. Kaj ni to čudovito? Imaš možnost in priložnost, da jo oblikuješ.
Na delavnicah sem tudi nekaj spoznala: ne potrebuješ vedno poslikati celega platna. Praznino lahko pustiš in je del celote. In tudi v življenju. Lahko si pustimo malo praznine. Malo odprtih možnosti za nekaj novega. Jaz bi rekla — za ljubezen.
Začela sem misliti, da je praznina pravzaprav prostor, kjer se rodi kreativnost. Kjer lahko poslušaš sebe. Kjer si dovoliš dihati in začutiti, kaj resnično želiš.