Spusti
Opazovala sem rožo, ki je imela le eno steblo in tri liste. Želela sem si več, da bi bila bolj košata in bujna. Ampak sem se kar mesec dni spraševala in odločala – ali bi jo odrezala in poskusila razmnožiti ali ne. Ni bilo več dovolj le sonce in zalivanje.
Tako sem sedela in tehtala.
Če odrežem – lahko dobim en nov poganjek in bosta potem dve stebli. In več možnosti za nove liste.
Če odrežem – pa lahko vse izgubim. Lahko se mi posuši originalno steblo, iz novega pa ne zrastejo korenine. In kaj je tu močnejše strah pred izgubo ali želja po nečem večjem?
Sem odrezala. In zdaj imam tri poganjke, tri stebla, na katerih bo še veliko listov.
Nič nisem izgubila. Samo pridobila.Ta roža mi je postala metafora za življenje.Vprašala sem se – česa se tako zelo oklepam? Česa ne izpustim, čeprav vem, da ne raste več?
Že večkrat sem slišala, da ko ena vrata zapreš, se druga odprejo.
Ampak v realnosti je to precej bolj zapleten proces.
Oklepamo se službe, odnosov, prijateljev, ker se bojimo:
Kaj pa, če bom ostala sama? Kaj pa, če bom brez denarja? Kaj pa, če me ne bodo sprejeli?
Moji največji strahovi so bili (in včasih še so) povezani z denarjem.
Kaj če ne bom zmogla? Kaj če izgubim občutek varnosti?
In takrat me stisne. Tisti občutek v prsih, kot da me vse vleče nazaj. Ampak ali se bo res to zgodilo?
Strah te drži v znanem. Želja te vleče v neznano. In nekje vmes si TI.
A veš, predno sem jo odrezala, sem si vse prebrala. Sem že poznala postopek. Nisem šla kar na glavo. In to je tisto, kar včasih pozabimo – da lahko spremembo naredimo pripravljeni. Ne brezglavo, ne noro. Ampak premišljeno. Z majhnimi koraki. (čeprav ne vedno, včasih me zaradi navdušenja malo zanese)
Jaz si zdaj – kadar imam tisti občutek, da bi nekaj spremenila, pa me stiska – naredim seznam. Kam hočem? Kaj me zadržuje? Kaj lahko naredim danes – čisto majhno stvar – da grem malo bližje? Včasih je to en sam pogovor. Včasih ena mail. Včasih samo to, da si priznam: Tako več ne gre.
Ta roža me je naučila, da je včasih treba nekaj izpustiti, da lahko naredimo prostor za nekaj povsem novega. Nova služba, novo znanje, novi ljudje, nova prijateljstva, mir, sreča – vse to čaka na nas na drugi strani spremembe. In čeprav nas morda čaka tudi kaj težkega, smo vsaj naredili pomemben korak naprej, zapustili svoj varni mehurček in cono udobja. Premaknili smo se – in že to je velika zmaga.
