Kot otroci smo radovednost živeli. Opazovali smo svet, se dotikali stvari, spraševali “zakaj?” in vse okoli nas je bilo vznemirljivo in polno skrivnosti. Potem pa je nekje na poti odraslosti ta radovednost zbledela. Začeli smo slediti rutini, obremenjevati se s pričakovanji in dovolili, da nas prevzame stres vsakdana.
A kaj, če bi lahko to otroško radovednost ponovno prebudili?
Kdaj smo izgubili radovednost?
Morda je bil vzrok stres. Morda hiter tempo življenja. Morda strah pred neuspehom, slabe izkušnje ali celo občutek, da že “vse vemo”. Karkoli že je povzročilo ta premik, rezultat je enak: postali smo previdni, zaprti za novo in preveč ujeti v pričakovanja, kako naj bi življenje potekalo.
Otroci nimajo teh omejitev. Radovednost jih vodi k spoznavanju novih ljudi, preizkušanju novih stvari in raziskovanju sveta brez strahu. Kaj bi se zgodilo, če bi tudi mi spet gledali na življenje na tak način?
Radovednost osvobaja
Radovednost ima moč, da spremeni naš pogled na svet. Ko stvari pristopimo z radovednostjo, odpadejo pričakovanja in s tem tudi stres in strahovi. Namesto da se bojimo neuspeha ali sodbe, se začnemo spraševati:
- Kaj lahko odkrijem?
- Kako bo to videti?
- Kaj pa če?
S tem vstopimo v situacije z odprtim umom, pripravljenostjo na presenečenja in uživanjem v samem procesu raziskovanja.
Moč vprašanja “Kaj pa če?”
Razmišljala sem o tem, kdaj sem nazadnje nekaj naredila iz čiste radovednosti. Spominjam se trenutkov, ko sem pustila, da me vodi ta iskrica:
- Na delavnico sem šla iz radovednosti, kdo bo prišel. In prišli so! Še danes jih vodim, ker me zanima, koga bom srečala naslednjič.
- Odločila sem se za fru fru, ker sem želela videti, kako bi mi pristajal. In ga še vedno nosim.
- Šla sem v fitnes, da bi razumela, kako delujejo naprave. To ne hodim več. Nato sem odkrila jogo – prav tako iz radovednosti.
Vsaka od teh izkušenj me je nekaj naučila.
Kako bi izgledalo življenje, če bi ga gledali z očmi radovednosti?
Predstavljaj si, da greš na koncert in se sprašuješ: Katera pesem me bo najbolj navdušila? Ali na sprehod in si rečeš: Kaj bom danes opazil novega?
Kaj če bi radovednost premagala strah? Nenadoma bi postalo lažje ogovoriti neznanca – ker te zanima, kdo je in kaj ga zanima. Nova priložnost bi postala zanimiva avantura, ne grožnja. Selitev bi bila raziskovanje nečesa vznemirljivega, ne strah pred izgubo znanega.
Povabilo k radovednosti
Radovednost nas povezuje s svetom in z ljudmi okoli nas. Omogoča nam, da uživamo v procesu in pustimo ob strani rezultat. Ko smo radovedni, smo odprti za nova spoznanja, nova prijateljstva in nova spoznanja o sebi.
Zato te sprašujem: Kdaj si nazadnje nekaj naredil iz čiste radovednosti?
Če je minilo že dolgo, si danes postavi majhen izziv. Poskusi nekaj novega. Ogovori nekoga. Sprehodi se po ulici, kjer še nisi bil, ali poskusi hrano, ki je še nisi okusil. Pusti radovednosti, da te vodi, in opazuj, kako se ti odpirajo novi svetovi.
Morda boš presenečen, kako zabavno in osvobajajoče je, ko življenje gledaš z očmi otroka. Radovednost je tu – le spomniti se moramo, kako jo uporabljati.